Načrtovanje družine

Na uspešnost zanositve, potek nosečnosti in poroda ter na zdravje novorojenca in matere lahko pomembno vplivajo materine bolezni pred nosečnostjo, zato naj pri načrtovanju nosečnosti sodelujeta ginekolog in družinski zdravnik ter po potrebi zdravnik specialist.

Pred zanositvijo smo posebej pozorni na posamezna stanja, ki se v nekaterih družinah pogosteje pojavljajo: povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, večplodna nosečnost. Rojstvo telesno ali duševno prizadetega otroka v bližnjem sorodstvu je pomemben podatek, ker so določene bolezni dedne in jih z ustreznim ukrepanjem lahko preprečimo. V teh primerih je pred zanositvijo nujen genetski posvet.

Število, potek in izid predhodnih nosečnosti (splavi, zunajmaternična nosečnost, porodi, zdravje otrok) so ključni podatki, ki nam pomagajo pri načrtovanju nosečnosti. Pred zanositvijo je treba opredeliti vzroke za spontani splav, prezgodnji porod, rojstvo premajhnega in prelahkega otroka ali druge nepravilnosti v nosečnosti ali pri porodu. Pomembno je, da ugotovimo nepravilnosti v razvoju maternice že pred zanositvijo, saj jih lahko v večini primerov uspešno odpravimo. Vnetja nožnice in materničnega vratu zdravimo že pred nosečnostjo, ker je vnetje lahko razlog za spontani splav, prezgodnji porod ali okužbo otroka med porodom. Včasih je potrebno zdraviti tudi partnerja. Če je ženska spontano splavila dvakrat ali več brez ugotovljenega razloga, svetujemo, da par opravi genetski posvet. V takem primeru je treba izključiti tudi antifosfolipidni sindrom.

Določene materine kronične bolezni lahko vplivajo na nosečnost zaradi bolezni same ali pa zaradi zdravil, ki jih nosečnica jemlje zaradi bolezni. Določene bolezni se med nosečnostjo lahko poslabšajo. Pri kroničnih bolnicah moramo nosečnost načrtovati s splošnim zdravnikom in zdravnikom specialistom. Bolnici, za katero vemo, da se ji bolezen z leti slabša, svetujemo, naj z nosečnostjo ne odlaša. Nosečnost načrtujemo v obdobju, ko je ženska zdrava ali je bolezen v mirovanju. Že pred nosečnostjo preidemo na zdravila, ki so za nosečnost manj škodljiva. Posebej pozorni smo pri bolnicah z visokim krvnim tlakom, kronično ledvično boleznijo, revmatičnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, kronično srčno boleznijo, astmo, epilepsijo, miastenio gravis, multiplo sklerozo, duševnimi boleznimi, kronično vnetno črevesno boleznijo ter po obsežnih operativnih posegih v trebušni votlini.

Ženskam, ki načrtujejo nosečnost, pred zanositvijo svetujemo preverjanje imunosti na rdečke in norice. Ženskam s tveganim vedenjem (uživalkam prepovedanih drog, ženskam, ki pogosto menjajo spolne partnerje) ter ogroženim skupinam žensk (partnerkam uživalcev prepovedanih drog, biseksualcev in hemofilikov) svetujemo, da pred zanositvijo opravijo testiranje na hepatitis B in C ter HIV. Če je ženska negativna na rdečke, norice in hepatitis B ter če obstaja velika nevarnost, da se v nosečnosti okuži, svetujemo cepljenje še pred načrtovano nosečnostjo. Vsa cepljenja je treba opraviti tako, da ženska dobi zadnji odmerek cepiva najmanj tri mesece pred zanositvijo.

Hormonske kontracepcijske tablete naj ženska opusti najmanj en mesec pred načrtovano zanositvijo, da se vzpostavi normalno delovanje jajčnikov in se maternica pod vplivom spolnih hormonov pripravi na nosečnost. Maternični vložek odstranimo vsaj en mesec pred načrtovano zanositvijo.

Nadomeščanje folne kisline tri mesece pred zanositvijo in v prvih treh mesecih nosečnosti dokazano zmanjšuje tveganje za napake v zapiranju nevralne cevi (osrednje živčevje, hrbtenica in hrbtenjača) pri plodu. Zato ženski svetujemo, da že tri mesece pred načrtovanjem zanositve začne jemati aktivno obliko folne kisline v odmerku 400 μg na dan in da jo jemlje ves čas, dokler ne zanosi, in še vsaj prve tri mesece nosečnosti. Ženskam, ki so že rodile otroka z napako v zapiranju nevralne cevi, tistim, ki se zdravijo zaradi epilepsije, ženskam s sladkorno boleznijo, prisotno pred nosečnostjo ali kronično črevesno boleznijo svetujemo jemanje večjih odmerkov folne kisline.

V nosečnosti odsvetujemo zdravila, ki bi lahko slabo vplivala na razvoj ploda. Za lajšanje bolečine svetujemo analgetik paracetamol (Lekadol, Daleron, Paracetamol, Panadon). Med antibiotiki so dokazano neškodljivi penicilini, zato naj bodo penicilinski antibiotiki v zgodnji nosečnosti antibiotiki prvega izbora. Pri jemanju vseh drugih zdravil se je že pred zanositvijo treba o ustreznosti zdravila posvetovati z ginekologom in po potrebi tudi z drugim specialistom. Pri ženski, ki načrtuje nosečnost in se zdravi zaradi kronične bolezni, je zelo pomembno, da je bolezen v času zanositve v mirovanju in da že pred zanositvijo preide na zdravila, ki so v nosečnosti bolj varna.

Ženska, ki načrtuje nosečnost, naj živi zdravo. Prehrana naj bo raznovrstna in zdrava že pred zanositvijo: sveže sadje in zelenjava, polnozrnata žita, pusto meso, mleko in mlečni izdelki, malo maščob in malo enostavnih ogljikovih hidratov (bel kruh, slaščice). Razvade (alkohol, cigarete, droge) škodljivo vplivajo na zanositev in razvoj ploda, zato naj jih nosečnica opusti še pred zanositvijo. Na uspešno zanositev, nosečnost in porod vpliva tudi dobro telesno in duševno zdravje, zato že pred zanositvijo svetujemo redno telesno dejavnost, sprostitvene vaje ter dovolj nočnega počitka. Na zanositev, potek nosečnosti in porod vpliva tudi telesna teža, zato ženskam s čezmerno telesno težo svetujemo zmanjšanje telesne teže pred zanositvijo.

Kombinirane kontracepcijske tablete vsebujejo podobne hormone kot jih proizvajajo jajčniki, estrogene in progestogene hormone. Jemanje hormonskih kontracepcijskih tablet prepreči dozorevanje in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Kontracepcijske tablete spadajo med najzanesljivejša sredstva za preprečevanje neželene nosečnosti, saj ob njih zanosi ena od tristotih žensk v enem letu uporabe (99,7% učinkovitost). Kontracepcijske tablete ne vplivajo na sposobnost kasnejše zanositve. Predpiše jih zdravnik.

Kombinirane kontracepcijske tablete so primerne za zdrave ženske, ki želijo zelo učinkovito kontracepcijo. Primerne so tudi za mlade ženske, ki še nikoli niso bile noseče in v prihodnosti še načrtujejo nosečnost. Prednosti uporabe kontracepcijskih tablet so:

• manj boleče mesečne krvavitve, šibkejše krvavitve, rednost krvavitev,
• manjša možnost vnetja rodil,
• izboljšanje mozoljavosti,
• manjša možnost za razvoj raka na jajčnikih, maternici, danki in črevesju.

Kombinirane kontracepcijske tablete odsvetujemo ženskam z zvišanim krvnim tlakom, boleznijo jeter, žolčnika, srca in ožilja, rakom dojk, sladkorno boleznijo z zapleti. Tablete niso dobra izbira za ženske, ki so nagnjene k debelosti, jemljejo stalno ali dlje časa določena zdravila (zdravila proti epilepsiji ali tuberkulozi), in niso primerne za polno doječe matere v prvih šestih mesecih po porodu. Kadilke naj po 35. letu starosti prenehajo jemati te tablete, ker je tveganje za bolezni srca in ožilja (npr. srčni infarkt) pri kadilkah večje. Zdrave ženske nekadilke lahko jemljejo kombinirane hormonske kontracepcijske tablete do 50. leta starosti.

Prvo tableto vzamete prvi dan menstruacije. Nato vsak dan ob istem času vzamete eno tableto. Pri nekaterih tabletah je režim jemanja tak, da se vzame 21 tablet v 21 dneh: zadnji tableti iz zavojčka sledi sedemdnevni premor, v katerem tablet ne jemljete. V tem času se pojavi menstruaciji podobna prekinitvena krvavitev, osmi dan premora pa vzamete prvo tableto iz novega zavojčka. Lahko pa zavojček vsebuje tudi neaktivne tablete (28 tablet v zavojčku), tako da tablete jemljete neprekinjeno brez premora. Priporočamo, da jemljete tablete zvečer pred spanjem in da vsako jutro preverite, ali ste prejšnji večer vzeli tableto. Kontracepcijske tablete učinkovito ščitijo pred zanositvijo že v prvem mesecu jemanja in tudi med sedemdnevnim premorom, zato dodatna zaščita v času premora ni potrebna (ob predpostavki, da tablete jemljete redno). Natančno si preberite navodila, ki so priložena škatlici s tabletami. V navodilih sta opisana tudi ukrepanje, če pride do napake pri uporabi tablet ter uporaba tablet pri prehodu z drugih kontracepcijskih metod.

• Če ste pozabili vzeti eno tableto, vzemite »pozabljeno« tableto takoj in še isti dan naslednjo tableto ob običajni uri, nato pa jemljete tablete do konca zavojčka.
• Če ste pozabili vzeti dve ali več tablet zapored, takoj vzemite oralno nujno kontracepcijo z levonorgestrelom. Še isti dan nehajte jemati tablete iz starega zavojčka in takoj – brez prekinitve – nadaljujte z novim zavojčkom.

Kadarkoli pozabite vzeti tableto, morate ob zgornjih ukrepih najmanj še en teden uporabljati dodatno kontracepcijo (npr. kondom).

Občasno, predvsem v prvih mesecih jemanja kombiniranih hormonskih kontracepcijskih tablet, se lahko pojavijo blage vmesne krvavitve v obliki rjavkastega in rdečerjavkastega izcedka. V tem primeru ob običajni dnevni tableti vzemite še eno dodatno tableto iz drugega, dodatnega zavojčka tablet in jemljite po dve tableti na dan, dokler izcedek ne izgine. Nato jemljete tablete kot običajno – po eno tableto na dan do konca zavojčka.

Iz določenih razlogov lahko občasno s kontracepcijskimi tabletami menstruacijski ciklus podaljšate oz. prestavite prekinitveno krvavitev na poznejši čas, npr. na dopustu, pred športnimi tekmovanji ali težjimi fizičnimi napori. V tem primeru po zadnji aktivni tableti iz zavojčka nadaljujete jemanje aktivnih tablet iz naslednjega zavojčka brez prekinitve in jemljete tablete še toliko dni, za kolikor želite prestaviti prekinitveno krvavitev. Kontracepcijska učinkovitost jemanja tablet se zaradi tega ne zmanjša. Po zadnji aktivni tableti se v nekaj dneh pojavi prekinitvena krvavitev. Skrajševanje menstruacijskega ciklusa s krajšanjem dolžine jemanja tablet lahko poveča možnost zanositve, zato ga odsvetujemo.

Ginekološki pregled z odvzemom brisa PAP je potreben enkrat na tri leta. Posvet priporočamo po treh mesecih jemanja tablet, nato pa enkrat letno. Ob izostanku menstruacije svetujemo nosečnostni test in posvet.

Nemudoma morate k zdravniku, če se med jemanjem tablet pojavijo hude bolečine v trebuhu ali prsnem košu, težave z dihanjem, hud glavobol, vrtoglavica, motnje vida ali govora, oteklina ali hude bolečine v nogi. Z zdravnikom se posvetujte, če se pojavijo izrazito hujšanje, depresija, zlatenica, srbenje kože in druge zdravstvene težave, ki jih niste vajeni.

Uporabo tablet opustite en mesec pred želeno zanositvijo (vsaj tri mesece pred načrtovanjem zanositve jemljite aktivno obliko folne kisline), štiri do šest tednov pred vsako predvideno daljšo operacijo oz. ob imobilizaciji udov, če ob uporabi naraste krvni tlak ter če ste stari več kot 35 let in kadite. Posvetujte se s svojim ginekologom o zamenjavi za bolj primerno kontracepcijo.

Progestogenske hormonske kontracepcijske tablete vsebujejo progesteronu podoben hormon, kot ga proizvajajo jajčniki. Jemanje progestogenskih kontracepcijskih tablet prepreči dozorevanje in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Progestogenske kontracepcijske tablete spadajo med najzanesljivejša sredstva za preprečevanje neželene nosečnosti, saj ob njih zanosi manj kot ena od stotih žensk v enem letu uporabe (99-odstotna učinkovitost). Progestogenske kontracepcijske tablete ne vplivajo na sposobnost poznejše zanositve. Predpiše jih zdravnik.

Kontracepcijske tablete so primerne za zdrave ženske, ki želijo zelo učinkovito kontracepcijo. Primerne so tudi za mlade ženske, ki še nikoli niso bile noseče in v prihodnosti še načrtujejo nosečnost. Še posebej so primerne za ženske, ki ne smejo uporabljati kombinirane hormonske kontracepcije:

• kadilke po 35. letu starosti,
• ženske s povišanim krvnim tlakom,
• ženske z debelostjo,
• ženske po pojavu krvnih strdkov,
• ženske s sladkorno boleznijo z žilnimi zapleti,
• ženske z obolenji jeter, žolčnika.

Ob tem so ohranjene prednosti uporabe kontracepcijskih tablet, kot so šibkejše in manj boleče mesečne krvavitve ter manjša možnost vnetja rodil.

Progestogenske kontracepcijske tablete odsvetujemo ženskam z rakom dojk, nepojasnjenimi krvavitvami iz nožnice, antifosfolipidnim sindromom in hudimi boleznimi jeter, ob jemanju določenih zdravil (npr. zdravila proti epilepsiji ali tuberkulozi) pa je potreben posvet z zdravnikom. Ženske lahko jemljejo progestogenske kontracepcijske tablete do 55. leta starosti.

Prvo tableto vzamete prvi dan menstruacije. Nato vsak dan ob istem času vzamete eno tableto. Tablete jemljete neprekinjeno brez premora med zavojčki. Priporočamo, da jemljete tablete zvečer pred spanjem in da vsako jutro preverite, ali ste prejšnji večer vzeli tableto. Kontracepcijske tablete učinkovito ščitijo pred zanositvijo že v prvem mesecu jemanja, zato dodatna zaščita ni potrebna, če tablete jemljete redno. Natančno si preberite navodila, ki so priložena škatlici s tabletami. Med navodili sta opisana tudi ukrepanje, če se pojavi napaka pri uporabi tablet, ter uporaba tablet pri prehodu z drugih kontracepcijskih metod.

• Če ste pozabili vzeti eno tableto, vzemite »pozabljeno« tableto takoj in še isti dan naslednjo tableto ob običajni uri, nato pa jemljete tablete do konca zavojčka.
• Če ste pozabili vzeti dve ali več tablet zapored, takoj vzemite oralno nujno kontracepcijo z levonorgestrelom. Še isti dan brez prekinitve nadaljujte jemanje tablet iz zavojčka.

Kadarkoli pozabite vzeti tableto, morate ob zgornjih ukrepih najmanj še en teden uporabljati dodatno kontracepcijo (npr. kondom).

Občasno, predvsem v prvih mesecih jemanja kontracepcijskih tablet, se lahko pojavijo blage vmesne krvavitve v obliki rjavkastega in rdečerjavkastega izcedka. Menstruacije so lahko podaljšane, a šibkejše. Sčasoma so lahko redkejše, šibkejše ali krajše, lahko se pojavljajo le občasno. Krvavitve običajno minejo same po sebi in ukrepanje ni potrebno.

Ginekološki pregled z odvzemom brisa PAP je potreben enkrat na tri leta. Progestogenske tablete lahko predpišemo že na začetku jemanja za eno leto. Posvet priporočamo nato enkrat letno.

Nemudoma morate k zdravniku, če se med jemanjem tablet pojavijo hude bolečine v trebuhu ali prsnem košu, težave z dihanjem, hud glavobol, vrtoglavica, motnje vida ali govora, oteklina ali hude bolečine v nogi. Z zdravnikom se posvetujte, če se pojavijo izrazito hujšanje, depresija, zlatenica, srbenje kože in druge zdravstvene težave, ki jih niste vajeni.

Jemanje tablet opustite en mesec pred želeno zanositvijo (vsaj tri mesece pred načrtovanjem zanositve jemljite aktivno obliko folne kisline).

Kontracepcijski vaginalni obroček vsebuje podobne hormone, kot jih imajo kombinirane hormonske kontracepcijske tablete in kot jih proizvajajo jajčniki. Vaginalni obroček je izdelan iz silikona in je »nosilec« teh hormonov. Uporaba kontracepcijskega vaginalnega obročka prepreči dozorevanje in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Kontracepcijski vaginalni obroček spada med najzanesljivejša sredstva za preprečevanje neželene nosečnosti, saj ob njem zanosi ena od tristotih žensk v enem letu uporabe (99,7-odstotna učinkovitost). Kontracepcijski vaginalni obroček ne vpliva na sposobnost poznejše zanositve. Predpiše ga zdravnik.

Kontracepcijski vaginalni obroček je primeren za zdrave ženske, ki želijo zelo učinkovito kontracepcijo. Primeren je tudi za mlade ženske, ki še nikoli niso bile noseče in ki v prihodnosti še načrtujejo nosečnost. Še posebej primeren je za ženske z intoleranco na glukozo, saj vaginalni obroček ne sprošča laktoze. Prednosti uporabe kontracepcijskega vaginalnega obročka so:

• manj boleče mesečne krvavitve, šibkejše krvavitve, rednost krvavitev,
• manjša možnost vnetja rodil,
• izboljšanje mozoljavosti,
• manjša možnost za razvoj raka na jajčnikih, maternici, danki in črevesju.

Kontracepcijski vaginalni obroček odsvetujemo ženskam z zvišanim krvnim tlakom, boleznijo jeter, žolčnika, srca in ožilja, rakom dojk, sladkorno boleznijo z zapleti. Vaginalni obroček ni dobra izbira za ženske, ki so nagnjene k debelosti, jemljejo stalno ali dlje časa določena zdravila (zdravila proti epilepsiji ali tuberkulozi), in ni primeren za polno doječe matere v prvih šestih mesecih po porodu. Kadilke naj po 35. letu starosti nehajo uporabljati vaginalni obroček, ker je tveganje za bolezni srca in ožilja (npr. srčni infarkt) pri njih večje. Zdrave ženske nekadilke lahko uporabljajo kontracepcijski vaginalni obroček do 50. leta starosti.

En vaginalni obroček zadostuje za enomesečno kontracepcijsko zaščito. Vaginalni obroček se vstavi v nožnico. Za vstavljanje obročka v nožnico izberite položaj, ki je za vas najbolj udoben, npr. stoje z dvignjeno eno nogo, čepe ali leže. Obroček stisnite in ga vstavite tako globoko v nožnico, da vas ne bo motil.

Ob začetku uporabe vaginalnega obročka obroček vstavite v nožnico prvi dan menstruacije. Po vstavitvi pustite obroček v nožnici neprekinjeno tri tedne. Svetujemo, da redno preverjate, ali je obroček še v nožnici (npr. pred spolnim odnosom in po njem). Obroček vzemite iz nožnice po treh tednih uporabe, in sicer na isti dan v tednu, kot ste ga vstavili. Uporabljeni obroček ustrezno zavrzite. Po enotedenskem premoru brez obročka si lahko vstavite nov obroček (npr. če ste obroček vstavili v sredo ob približno 22. uri, ga tudi vzemite iz nožnice v sredo čez tri tedne ob približno 22. uri, naslednjo sredo pa si vstavite nov obroček). Menstruaciji podobna odtegnitvena krvavitev običajno nastopi od dva do štiri dni po odstranitvi obročka in morda še ne bo popolnoma končana, ko bo že čas za vstavitev naslednjega obročka.

Na isti dan v tednu po sedmih dneh premora namestite v nožnico nov obroček ne glede na to, kateri dan krvavitve je, in ga uporabljajte po istem režimu. Kontracepcijski vaginalni obroček učinkovito ščiti pred zanositvijo že v prvem mesecu uporabe in tudi med sedemdnevnim premorom, zato dodatna zaščita ni potrebna, če obroček pravilno uporabljate. Natančno si preberite navodila, ki so priložena škatlici z obročkom. V navodilih sta opisana tudi ukrepanje, če obroček izpade ali če se pojavi napaka pri uporabi, ter uporaba obročka pri prehodu z drugih kontracepcijskih metod.

Ginekološki pregled z odvzemom brisa PAP je potreben enkrat na tri leta. Posvet priporočamo po treh mesecih uporabe vaginalnega obročka, nato pa enkrat letno. Ob izostanku menstruacije svetujemo nosečnostni test in posvet.

Nemudoma morate k zdravniku, če se med uporabo vaginalnega obročka pojavijo hude bolečine v trebuhu ali prsnem košu, težave z dihanjem, hud glavobol, vrtoglavica, motnje vida ali govora, oteklina ali hude bolečine v nogi. Z zdravnikom se posvetujte, če se pojavijo izrazito hujšanje, depresija, zlatenica, srbenje kože in druge zdravstvene težave, ki jih niste vajeni.

Uporabo tablet opustite en mesec pred želeno zanositvijo (vsaj tri mesece pred načrtovanjem zanositve jemljite aktivno obliko folne kisline), štiri do šest tednov pred vsako predvideno daljšo operacijo oz. ob imobilizaciji udov, če ob uporabi naraste krvni tlak ter če ste stari več kot 35 let in kadite. Posvetujte se s svojim ginekologom o zamenjavi za bolj primerno kontracepcijo. 

Kontracepcijski obliž vsebuje podobne hormone, kot jih imajo kombinirane hormonske kontracepcijske tablete in kot jih proizvajajo jajčniki. Obliž je »nosilec« teh hormonov. Uporaba kontracepcijskega obliža prepreči dozorevanje in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Kontracepcijski obliž spada med najzanesljivejša sredstva za preprečevanje neželene nosečnosti, saj ob njem zanosi ena od tristotih žensk v enem letu uporabe (99,7-odstotna učinkovitost). Kontracepcijski obliž ne vpliva na sposobnost poznejše zanositve. Predpiše ga zdravnik.

Kontracepcijski obliž je primeren za zdrave ženske, ki želijo zelo učinkovito kontracepcijo. Primeren je tudi za mlade ženske, ki še nikoli niso bile noseče in v prihodnosti še načrtujejo nosečnost. Še posebej primeren je za ženske z intoleranco na glukozo, saj obliž ne sprošča laktoze. Prednosti uporabe kontracepcijskega obliža so:

• manj boleče mesečne krvavitve, šibkejše krvavitve, rednost krvavitev,
• manjša možnost vnetja rodil,
• izboljšanje mozoljavosti,
• manjša možnost za razvoj raka na jajčnikih, maternici, danki in črevesju.

Kontracepcijski obliž odsvetujemo ženskam z zvišanim krvnim tlakom, boleznijo jeter, žolčnika, srca in ožilja, rakom dojk, sladkorno boleznijo z zapleti. Obliž ni dobra izbira za ženske, ki so nagnjene k debelosti, jemljejo stalno ali dlje časa določena zdravila (zdravila proti epilepsiji ali tuberkulozi), in ni primeren za polno doječe matere v prvih šestih mesecih po porodu. Kadilke naj po 35. letu starosti nehajo uporabljati obliž, ker je tveganje za bolezni srca in ožilja (npr. srčni infarkt) pri njih večje. Zdrave ženske nekadilke lahko uporabljajo kontracepcijski obliž do 50. leta starosti.

V škatlici so trije obliži. Obliž namestite na čisto, suho, neporaščeno, nepoškodovano zdravo kožo zadnjice, trebuha, zunanje strani nadlahti ali zgornjega dela hrbta, in sicer na takšno mesto, da se ob obliž ne bodo drgnila tesna oblačila. Obliža ne smete namestiti na prsi ali na pordelo, razdraženo ali poškodovano kožo. Vsak naslednji obliž morate namestiti na drugo mesto (lahko pa na isti del telesa), saj se s tem izognemo morebitnemu draženju kože.

Prvi obliž ob začetku uporabe nalepite na kožo prvi dan menstruacije. Namestite en obliž in ga nosite ves teden (7 dni). Z dnem namestitve prvega obliža (t. i. prvi/začetni dan) se določijo tudi dnevi zamenjave. Obliž zamenjate na ta dan v tednu vsak teden (8. in 15. dan ciklusa ter 1. dan naslednjega ciklusa). V četrtem tednu, ki se začne na 22. dan, obliža ne uporabljate. V tem tednu pride do menstruaciji podobne odtegnitvene krvavitve, običajno od dva do štiri dni po odstranitvi obliža, in morda še ne bo popolnoma končana, ko bo že čas za namestitev novega obliža. Na isti dan v tednu po sedmih dneh premora namestite prvi obliž iz novega zavojčka ne glede na to, kateri dan krvavitve je, in ga uporabljajte po istem režimu. Kontracepcijski obliž učinkovito ščiti pred zanositvijo že v prvem mesecu uporabe in tudi med sedemdnevnim premorom, zato dodatna zaščita ni potrebna, če obliž pravilno nameščate. Natančno si preberite navodila, ki so priložena škatlici z obliži. Med navodili sta opisana ukrepanje, če se obliž odlepi ali če se pojavi napaka pri uporabi, ter uporaba obliža pri prehodu z drugih kontracepcijskih metod.

Ginekološki pregled z odvzemom brisa PAP je potreben enkrat na tri leta. Posvet priporočamo po treh mesecih uporabe obliža, nato pa enkrat letno. Ob izostanku menstruacije svetujemo nosečnostni test in posvet.

Nemudoma morate k zdravniku, če se med uporabo obliža pojavijo hude bolečine v trebuhu ali prsnem košu, težave z dihanjem, hud glavobol, vrtoglavica, motnje vida ali govora, oteklina ali hude bolečine v nogi. Z zdravnikom se posvetujte, če se pojavijo izrazito hujšanje, depresija, zlatenica, srbenje kože in druge zdravstvene težave, ki jih niste vajeni.

Uporabo tablet opustite en mesec pred želeno zanositvijo (vsaj tri mesece pred načrtovanjem zanositve jemljite aktivno obliko folne kisline), štiri do šest tednov pred vsako predvideno daljšo operacijo oz. ob imobilizaciji udov, če ob uporabi naraste krvni tlak ter če ste stari več kot 35 let in kadite. Posvetujte se s svojim ginekologom o zamenjavi za bolj primerno kontracepcijo.

Kontracepcijske injekcije vsebujejo ženske spolne hormone, ki začasno preprečijo sproščanje jajčeca, ovirajo prenos semenčic in zgostijo sluz v materničnem vratu ter tako preprečijo oploditev. Kontracepcijske injekcije zelo učinkovito preprečijo zanositev, saj v enem letu uporabe zanosi manj kot ena od tristotih žensk (99,7-odstotna učinkovitost).

Kontracepcija s kontracepcijskimi injekcijami je posebej primerna za ženske, ki želijo zanesljivo kontracepcijo, a jim ali ne uspe redno uporabljati drugih metod kontracepcije (npr. kontracepcijskih tablet) ali jih ne smejo ali ne želijo uporabljati.

Kontracepcijskih injekcij ne predpisujemo ženskam z neopredeljeno nožnično krvavitvijo, sumom na nosečnost in rakom dojk. Med stranskimi učinki se na začetku lahko pojavljajo motnje menstruacijskega ciklusa, pozneje pa povečanje telesne teže, napetost dojk, pri dolgotrajni uporabi morda tudi upadanje kostne mase. Odsvetujemo jih ženskam, ki so nagnjene k debelosti. Zaradi vpliva na kostno maso je metoda manj primerna za dekleta, mlajša od 18 let.

Injekcije dajemo v mišico vsake tri mesece, prvo injekcijo pa damo v prvih petih dneh menstruacije. Prvih štirinajst dni po prvi injekciji kontracepcijska zaščita še ni povsem zanesljiva, zato v teh dneh priporočamo dodatno zaščito (npr. kondom). Naslednjo injekcijo damo čez tri mesece (+/- 5 dni). Z daljšim trajanjem uporabe kontracepcijskih injekcij se pogosteje pojavijo izostanki menstruacije, ki niso znak nosečnosti. Če kljub temu sumite, da ste noseči, naredite nosečnostni test.

Maternični vložek s progestogenom je enostavno in izjemno zanesljivo kontracepcijsko sredstvo, ki po vložitvi v maternico preprečuje zanositev od tri do deset let, odvisno od vrste vložka. Ker zmanjšuje močne in boleče krvavitve, ga pri nekaterih ženskah uporabljamo za zdravljenje močnejših krvavitev. Uporablja se lahko tudi kot del hormonskega zdravljenja v menopavzi. Kontracepcijsko deluje dodani progestogen, ki se dnevno sprošča v zelo majhnih količinah in preprečuje zanositev tako, da zgosti sluz v materničnem vratu, ki je zato neprehodna za semenčice, ter stanjša sluznico v maternici.

Vložek s progestagenom je zelo učinkovita kontracepcija. Z njim zanosi ena od tisočih žensk v enem letu uporabe (99,9-odstotna učinkovitost). V prvih mesecih po vložitvi se lahko pogosteje pojavljajo krvavi izcedki, pozneje pa so menstruacije običajno krajše in neboleče oz. lahko izostanejo. Ker vložek deluje le na sluznico v maternici, delovanje jajčnikov ni spremenjeno in izostanek menstruacije ne pomeni zanositve ali menopavze.

Maternični vložek s progestogenom priporočamo ženskam, ki se želijo zanesljivo zaščititi pred zanositvijo ter jih nerednosti v menstruacijskem ciklusu oz. izostanki menstruacij ne bi motili, in tistim ženskam, ki si želijo zmanjšati boleče ali močne menstruacije.

Maternični vložek s progestogenom odsvetujemo ženskam z nepravilnostmi maternice, s trenutno okužb rodil, z nekaterimi kroničnimi boleznimi (npr. antifosfolipidni sindrom) ter rakom dojk in jeter.

Maternični vložek s progestogenom vloži ginekolog  običajno v prvih dneh menstruacije. Lahko se vloži tudi po porodu, med dojenjem ali po prekinitvi nosečnosti. Vložitev materničnega vložka je običajno neboleča, lahko jo spremlja blažje nelagodje. Vložek zaščiti pred zanositvijo najpozneje po sedmih dneh uporabe.

Ginekološki pregled je potreben v obdobju od enega do treh mesecev po vložitvi, nato pa čez eno leto. Nadaljnji pregledi so po dogovoru. Takojšnji pregled je nujen, če imate enega ali več navedenih znakov: bolečine v trebuhu, gnojni izcedek iz nožnice, povišana temperatura z bolečinami v trebuhu.

Maternični vložek z bakrom je kontracepcijski pripomoček, ki ga vstavimo v maternico. Mehko, prožno plastiko – običajno v obliki črke T – ovija baker. Maternični vložek deluje na maternico in semenčice tako, da prepreči oploditev in kontracepcijsko učinkuje do deset let. V enem letu uporabe materničnega vložka z njim zanosi manj kot ena od stotih žensk (več kot 99-odstotna učinkovitost). Maternični vložek vloži in odstrani ginekolog.

Maternični vložek z bakrom je enostavna in zelo učinkovita kontracepcija za ženske, ki dlje časa ne želijo zanositi ali ne želijo ali ne smejo uporabljati hormonske kontracepcije. Priporočljiv je kot učinkovita zaščita med eno in drugo nosečnostjo (npr. po porodu ali umetni prekinitvi nosečnosti), po končanem obdobju načrtovanja zanositve ter tudi za ženske, ki še niso rodile in načrtujejo nosečnost v prihodnosti.

Maternični vložek z bakrom ni primeren za ženske, ki imajo več spolnih partnerjev, kar pomeni večje tveganje za spolno prenosljive okužbe in vnetja rodil. O primernosti vložka odloči ginekolog po pregledu in izključitvi morebitnih bolezni, kot so spremembe oblike maternične votline, zaradi katerih je uporaba materničnega vložka odsvetovana, ali spolno prenosljive okužbe.

Maternični vložek običajno vložimo v prvih dneh menstruacije. Lahko se vloži tudi po porodu, v času dojenja ali po prekinitvi nosečnosti. Vložitev materničnega vložka je običajno neboleča, lahko jo spremlja blažje nelagodje. Vložek takoj zaščiti pred zanositvijo.

Ginekološki pregled je potreben v času od enega do treh mesecev po vložitvi, nato pa čez eno leto. Nadaljnji pregledi so po dogovoru. Takojšnji pregled je nujen, če imate enega ali več navedenih znakov: izostanek menstruacije, neredne krvavitve, bolečine v trebuhu, gnojni izcedek iz nožnice, povišana temperatura z bolečinami v trebuhu.

Ob nepričakovani zanositvi moramo maternični vložek odstraniti čim prej, ko je to mogoče. Maternični vložek odstranimo en mesec pred načrtovano zanositvijo (vsaj tri mesece pred načrtovanjem zanositve jemljite aktivno obliko folne kisline) ter najpozneje po desetih letih neprekinjene uporabe. Lahko pa potem vstavimo nov vložek.

Kondom je kontracepcijski pripomoček, ki ga uporablja moški. Narejen je iz gumijaste snovi, običajno iz lateksa, lahko pa tudi iz poliuretana, in ima obliko tulca, vrh tega tulca pa je rezervoar za semensko tekočino. Običajno je prevlečen z mazivom – lubrikantom. Kondom mehanično prepreči izliv semena v nožnico. Ob uporabi kondoma v enem letu zanosi deset od stotih žensk (90-odstotna učinkovitost). Verjetnost zanositve na en spolni odnos je 1 : 2500.

Kondom je neškodljiv kontracepcijski pripomoček. Primeren je za vse pare, tako za dolgotrajno in stalno uporabo kot za občasno uporabo. Kondom varuje pred okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi (aids, genitalni herpes, papiloma virus, gonoreja …), zato ga posebej priporočamo tistim, ki menjavajo spolne partnerje, in mladim na začetku spolnega življenja. Lahko ga kupite v lekarnah, drogerijah, bencinskih črpalkah in drugih prodajalnah.

Pri uporabi kondoma upoštevajte ta pravila:

• Kondom uporabljajte ob vsakem spolnem odnosu, od začetka do konca spolnega odnosa.
• Zavojček s kondomom odprite previdno, tako da kondoma ne poškodujete. Preverite rok uporabe.
• Kondom navlecite na otrdeli spolni ud pred spolno združitvijo. Najprej s prsti stisnete zrak z vrha kondoma oz. iz rezervoarja. Medtem ko vrh kondoma stiskate s prsti, odvijajte kondom do konca po celi dolžini nabreklega uda.
• Po izlivu semena odstranite kondom, še preden nabreklost uda popusti. Moški naj izvleče spolni ud iz nožnice tako, da pritisne kondom ob bazo uda in pazi, da semenska tekočina ne uide iz kondoma, kondom naj zaveže in odvrže v smeti.
• Ne dodajajte vazelina, olj ali mastnih krem, ker kondom neposredno poškodujejo. Uporabljajte le nemastne želeje oz. lubrikante na vodni podlagi.
• Vsak kondom lahko uporabite le enkrat.

Med naravne metode kontracepcije sodijo metode opazovanja plodnosti, metoda laktacijske amenoreje in prekinjen spolni odnos. Za učinkovito uporabo naravnih metod kontracepcije mora par dobro poznati anatomijo rodil in njihovo delovanje. Naravne metode kontracepcije spadajo med manj zanesljive, saj v povprečju ob njih zanosi dvajset od stotih žensk v enem letu uporabe (80-odstotna učinkovitost), v idealnih razmerah pa 1–9 na sto žensk (od 90- do 99-odstotna učinkovitost). Med naravne metode kontracepcije spadajo koledarska metoda, metoda merjenja bazalne temperature, ovulacijska metoda, simpto-termalna metoda ter testi za ugotavljanje plodnih dni.

Metode opazovanja plodnosti temeljijo na poznavanju plodnosti in spolni vzdržnosti v plodnih dneh. Za učinkovito uporabo teh metod kontracepcije mora par dobro poznati anatomijo rodil in njihovo delovanje. Metode opazovanja plodnosti spadajo med manj zanesljive metode, saj v povprečju ob njih zanosi dvajset od stotih žensk v enem letu uporabe (80-odstotna učinkovitost), v idealnih razmerah pa 1–9 na sto žensk (od 90- do 99-odstotna učinkovitost). Med metode opazovanja plodnost  spadajo koledarska metoda, metoda merjenja bazalne temperature, ovulacijska metoda, simpto-termalna metoda ter testi za ugotavljanje plodnih dni.

Prednosti metode opazovanja plodnosti so v tem, da pri njih sodelujeta oba partnerja, da so brez stranskih učinkov in da omogočajo načrtovanje zanositve. Metode opazovanja plodnosti lahko kombiniramo z drugimi metodami kontracepcije. Slabost teh metod pa je, da je za učinkovito uporabo potrebna visoka motivacija obeh partnerjev in usposobljenost ter da so zato običajno te metode nezanesljive. Te metode ne ščitijo pred prenosom spolno prenosljivih okužb.

• Pri koledarski metodi izračun plodnih dni temelji na treh predpostavkah: (1.) ovulacija nastopi 14 dni (+/- 2 dni) pred naslednjo menstruacijo, (2.) spermiji preživijo v rodilih dva ali tri dni, (3.) jajčece preživi en dan. Dolžino menstruacijskega ciklusa (MC), ki ga štejemo od prvega dne menstruacijske krvavitve do zadnjega dne pred naslednjo menstruacijo, moramo spremljati najmanj tri mesece. Za določitev plodnih (nevarnih) dni odštejemo 20 dni od najkrajšega MC in 10 dni od najdaljšega MC. V plodnih dneh se spolnih odnosov vzdržimo.
• Bazalna temperatura je najnižja jutranja telesna temperatura zdravega človeka. Bazalno temperaturo merimo vedno na istem mestu (v ustih, nožnici, danki) še pred vstajanjem in po najmanj treh urah spanja. Takoj po sproščanju jajčeca iz jajčnika (ovulaciji) bazalna temperatura naraste za najmanj 0,2–0,5 st. Celzija in ostane povišana vsaj tri dni. Varni dnevi nastopijo četrti dan po dvigu bazalne temperature.
• Pri ovulacijski metodi ženska ocenjuje sluz, ki jo izločajo žleze materničnega vratu, na vhodu v nožnico (s prstom, na toaletnem papirju) pred odvajanjem vode ter hkrati ocenjuje občutek suhosti ali vlažnosti. En dan pred sproščanjem obilne, vlecljive in prozorne sluzi, med sproščanjem ali en dan po sproščanju sluzi se sproti tudi jajčece (ovulacija). Po ovulaciji sluz postane pičla, gostejša in motna. Varni dnevi nastopijo po četrtem dnevu od najbolj izraženega izločanja ovulacijske sluzi.
• Pri simpto-termalni metodi ženska hkrati uporablja metodo merjenja bazalne temperature in ovulacijsko metodo.
• V lekarnah lahko kupite tudi različne teste za ugotavljanje plodnih dni (ovulacijski testi), ki so namenjeni tako načrtovanju kot preprečevanju zanositve. Testi delujejo na osnovi ugotavljanja sprememb posebnih hormonov v urinu (ovulacijski testi) med ovulacijo.

Metode opazovanja plodnosti so manj primerne in zanesljive pri ženskah z nerednimi menstruacijskimi ciklusi, kmalu po prvi menstruaciji, ob dojenju, pred menopavzo, če so nihanja bazalne temperature nepravilna, neposredno po prenehanju jemanja hormonskih kontracepcijskih tablet, ob boleznih, infekcijah in povišani temperaturi ter ob telesnih in duševnih naporih.

Metoda laktacijske amenoreje (LAM) je začasna metode kontracepcije zaradi dojenja v prvih šestih mesecih po porodu. Lahko uporabljajo doječe matere, če so hkrati izpolnjena tri merila: samo v prvih šestih mesecih po porodu, izključno dojenje in stanje brez menstruacije. Ob izpolnjenih teh treh pogojih v idealnih razmera zanosita 2 odstotka žensk. Ročno brizganje mleka ni nadomestek za sesanje novorojenčka. Učinkovitost metode se zmanjša, če se zmanjša pogostost podojev, zaradi stresa in bolezni matere ali dojenčka. Tako v povprečju zanosi kar 5–9 odstotkov žensk v šestih mesecih rabe, zato je metoda laktacijske amenoreje manj učinkovita kontracepcijska metoda.

Pri prekinjenem spolnem odnosu moški prekine spolni odnos tako, da odmakne spolni ud iz nožnice pred izlivom semenske tekočine. Na ta način se semenčice ne srečajo z jajčecem in oploditev ni mogoča. Prekinjeni odnos je manj zanesljiva kontracepcijska metoda, saj v povprečju zanosi devetnajst od stotih žensk v enem letu uporabe (81-odstona učinkovitost), v idealnih razmerah pa štiri od stotih žensk (96-odstotna učinkovitost).

Prekinjeni odnos je enostavna metoda brez stranskih učinkov, ki je na voljo v vsaki situaciji. Primerna je za pare, ki ne morejo ali ne želijo uporabljati drugih metod kontracepcije in so pripravljeni prevzeti tveganje nenačrtovane nosečnosti. Slabost te metode je, da lahko zmoti spolno vzburjenje in zmanjša spolno zadovoljstvo ter zahteva samoobvladovanje. V predsemenski tekočini, ki se izloča pred izlivom semenske tekočine, se lahko nahajajo semenčice iz prejšnjega odnosa, zato naj gre moški pred spolnim odnosom na vodo, da izpere morebitne semenčice iz sečnice.

Neželeno nosečnost po nezaščitenemu spolnemu odnosu, če npr. poči ali zdrkne kondom ali niste bili kako drugače zaščiteni med spolnim odnosom, lahko preprečite z nujno kontracepcijo po spolnem odnosu, imenovano tudi »jutranja tabletka« (»načrt B«). Za ta namen potrebujete eno tableto, ki jo vzamete čim prej (najbolje v prvih 12–24 urah) oz. najpozneje v petih dneh (120 urah) po nezaščitenem spolnem odnosu. To tableto lahko kupite v lekarni brez recepta ne glede na starost. O ustrezni tableti vam bodo svetovali v lekarni.

Nujna kontracepcija je le izhod v sili. Prepogosto jemanje bi lahko povzročilo slabosti, napetost dojk in zunajciklične krvavitve. Nujna kontracepcija je manj učinkovita zaščita, zato ob izostanku menstruacije uporabite test nosečnosti in preverite, ali niste morda noseči.

Plodnost se pri ženski lahko vzpostavi že kmalu po porodu, še preden se pojavi prva menstruacija. Pri ženski, ki doji, se plodnost povrne pozneje kot pri ženski, ki ne doji, vendar je vnovično vzpostavitev plodnosti težko napovedati. Pri ženskah, ki ne dojijo, se prva ovulacija (in s tem možnost zanositve) v povprečju lahko pojavi približno šest tednov po porodu, pri ženskah, ki dojijo, pa pozneje. Spolne odnose odsvetujemo vse do prvega pregleda pri ginekologu šest tednov po porodu.

Metoda laktacijske amenoreje (LAM) oz. dojenje je začasna in manj učinkovita kontracepcijska metoda, vendar le pod določenimi pogoji: dojenje je kontracepcijska metoda v prvih šestih mesecih po porodu, če ženska izključno doji in nima menstruacije. V teh primerih ob dojenju zanosijo tri od stotih žensk v prvih šestih mesecih po porodu. Dojenje ni kontracepcijska metoda – kontracepcijo mora ženska začeti uporabljati, če je otrok starejši od šestih mesecev, če je že dobila menstruacijo oz. če je delno ali popolnoma prenehala dojiti ali je začela dodajati drugo hrano.

Polno dojenje manj učinkovito ščiti pred zanositvijo v prvih šestih mesecih po porodu, zato po porodu svetujemo uporabo učinkovitejše kontracepcije. Štiri tedne po porodu ali pozneje lahko ženski že ob prvem pregledu po porodu vstavimo maternični vložek s progestogenom ali bakrom, ki sta eni izmed najučinkovitejših kontracepcijskih metod. Tri tedne po porodu lahko ženska začne uporabljati progestogensko kontracepcijo, npr. progestogenske tablete, ki zanesljivo ščitijo pred zanositvijo in ne vplivajo na tvorbo mleka. Če ženska doji le delno, ji lahko šest tednov po porodu predpišemo kombinirano hormonsko kontracepcijo (npr. tablete, obliž, vaginalni obroček), če izključno doji, pa po šestih mesecih, ker ti hormoni lahko zmanjšajo tvorbo mleka. Par se lahko odloči tudi za redno in pravilno uporabo kondoma, ki pa je primernejša metoda za tiste pare, ki so kondom učinkovito uporabljali že pred zadnjo nosečnostjo. Naravne metode kontracepcije ob dojenju odsvetujemo, ker so zaradi nerednih menstruacijskih ciklusov nezanesljive. Prekinjeni odnos na dojenje ne vpliva, je pa manj učinkovita metoda.

Ženskam, ki načrtujejo nosečnost tudi v prihodnosti in ne dojijo, svetujemo jemanje hormonskih kontracepcijskih tablet, ki jih lahko začnejo jemati tri tedne po porodu. Ženskam, ki dalj časa ne nameravajo vnovič zanositi, lahko že ob prvem pregledu po porodu vstavimo maternični vložek. Kot stalno metodo kontracepcije lahko par uporablja tudi kondom, uporaba pa mora biti pravilna in dosledna, da je tudi učinkovita. Ženske, ki ne želijo imeti več otrok, se lahko odločijo za sterilizacijo ali pa se sterilizirajo njihovi partnerji, upoštevaje predpisano spodnjo starostno mejo za sterilizacijo (35 let). Naravne metode kontracepcije so v prvih mesecih po porodu zaradi nerednih ciklusov manj zanesljive, zato jih odsvetujemo. Prav tako je manj učinkovita metoda prekinjeni odnos.

Plodnost z leti upada in po 40. letu starosti zanosijo v enem letu le še tri izmed desetih žensk, ki načrtujejo zanositev. Vendar je zanositev mogoča, vse dokler ima ženska menstruacijo. Dokončno neplodna postane ženska šele leto dni po menopavzi (zadnja menstruacija). Tudi v obdobju pred menopavzo se ženska po posvetu in oceni zdravstvenega stanja lahko odloči za vse metode kontracepcije.

• Sterilizacija: to je najboljša metoda za pare, ki poznajo njene prednosti in slabosti in ne nameravajo imeti več otrok. Vazektomija (sterilizacija moškega) je enostavnejša od sterilizacije ženske. Spodnja starostna meja za sterilizacijo je 35 let.

• Maternični vložek: primeren je tudi za starejše ženske, ker deluje le lokalno. Posebej priporočamo maternični vložek s progestogenom, ki zmanjšuje krvavitve, ker se v tem obdobju pojavljajo miomi in neredne krvavitve zaradi zmanjšanega delovanja jajčnikov. Zdravnik lahko ob menopavznih težavah dodatno predpiše naravni estrogen. Za kontracepcijo je primeren tudi maternični vložek z bakrom. Previdnost je potrebna ob menjavi partnerjev in tveganju za spolno prenosljive okužbe. Vnetja rodil, ki se lahko ob tem pojavijo, imajo lahko ob uporabi materničnega vložka burnejši potek. Maternične vložke je treba menjati glede na vrsto vložka oz. odstraniti eno leto po menopavzi.

• Kondom in spermicidi: so v tem obdobju priporočljivi. Kondom je zelo zanesljiv, hkrati pa lahko podaljša čas do izliva semena. Spermicidi poleg dovolj dobre zaščite pred zanositvijo navlažijo nožnico, ki v tem obdobju postaja bolj suha.

• Naravne metode kontracepcije: to so manj zanesljive oz. učinkovite metode. Menstruacijski ciklus pri starejši ženski ni več reden. Ovulacije so nepredvidljive, lahko nastopijo že kmalu v ciklusu ali pozneje, zato merjenje bazalne temperature in opazovanje sluzi nista več zanesljivi kontracepcijski metodi.

• Hormonska kontracepcija: če ženska ne kadi in nima dejavnikov tveganja za bolezni ožilja ali presnovne bolezni, lahko ob upoštevanju vseh kontraindikacij uporablja kombinirano hormonsko kontracepcijo, npr. nizkoodmerne kombinirane kontracepcijske tabletke ali progestogensko kontracepcijo. Zgornja starostna meja za predpisovanje kombinirane hormonske kontracepcije je 50 let, za progestogensko kontracepcijo pa 55 let.

Sterilizacija je operativni postopek, s katerim ženski omogočimo trajno zaščito pred neželeno nosečnostjo. Med sterilizacijo prekinemo prehodnost obeh jajcevodov in tako onemogočimo srečanje jajčeca s semenčico – preprečimo oploditev jajčne celice in nosečnost. Ustrezno narejena sterilizacija velja za eno najučinkovitejših vrst zaščite, saj so zanositve po sterilizaciji zelo redke.

Sterilizacijo priporočamo ženskam, ki so trdno odločene, da si otrok ne želijo več. Vsem tistim, ki o tem še dvomijo, priporočamo druge vrste zaščite pred neželeno nosečnostjo. Slovenska zakonodaja dovoljuje sterilizacijo ženskam, ki zanjo zaprosijo in so dopolnile 35 let. Mlajšim jo dovoljuje le takrat, kadar bi druge vrste zaščite oz. neželena nosečnost predstavljale znatno tveganje za zdravje ženske.

Sterilizacijo lahko po zakonu odobri le komisija za umetno prekinitev nosečnosti, ki je organizirana v bolnišnicah na ginekološko-porodniških oddelkih. Pri njej lahko vloži prošnjo vsaka ženska, ki izpolnjuje pogoje. Prošnjo za vazektomijo lahko moški odda pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti na Ginekološki kliniki UKCL –https://www.kclj.si/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ginekoloska_klinika/svetovalno_socialna_sluzba_ginekoloske_klinike.

Ko komisija prošnjo odobri, začne teči šestmesečni rok, po katerem je sterilizacijo dovoljeno opraviti. Izjemoma komisija dovoli takojšen postopek, kadar druge vrste zaščite iz zdravstvenih razlogov niso primerne. Sterilizacijo lahko opravijo v ustrezno opremljenih ustanovah na osnovi napotnice, ki jo izda izbrani ginekolog (eNapotnica VZS 2190 laparoskopska sterilizacija, Diagnoza Z30.2 Sterilizacija).

Sterilizacija je danes praviloma laparoskopski poseg. Med operacijo, ki poteka v splošni anesteziji, z bipolarno pinceto jajcevoda koaguliramo (zakrknemo), nanju postavimo sponke ali zanko. Poseg traja le nekaj minut, pacientka pa lahko odide domov že naslednji dan po posegu. Bolniški stalež traja približno teden dni.

Stranskih učinkov po sterilizaciji praktično ni. S sterilizacijo ne povzročimo nikakršnih hormonskih sprememb. Menstruacije se ne spremenijo, želja po spolnosti in občutki ob njej ostanejo nespremenjeni. Sterilizacija niti ne pospeši sprememb, značilnih za menopavzo. Zapleti pri sterilizaciji so redki – lahko so posledica anestezije ali pa samega postopka (npr. krvavitev, poškodba notranjih organov). Da bi možnost zapletov čim bolj zmanjšali, vsako pacientko pred posegom pregledata ginekolog in anesteziolog, razložimo pa ji tudi možnost in pogostost zapletov.

Vazektomija ali sterilizacija moškega je poseg, s katerim moškim zagotovimo trajno zaščito pred neželeno nosečnostjo. Med posegom prekinemo semenovoda, tako da po posegu v izlivu ni več prisotnih semenčic. Poseg je zelo učinkovit, njegovo uspešnost pa lahko kadarkoli preverimo z laboratorijskim pregledom izliva.

Vazektomijo priporočamo tistim moškim, ki si želijo, da po nezaščitenih spolnih odnosih njihova spolna partnerica ne more zanositi. Slovenska zakonodaja dovoljuje vazektomijo vsem razsodnim moškim, ki so dopolnili 35 let.

Moški, ki se odločijo za vazektomijo, imajo možnost, da seme pred vazektomijo zamrznejo za primer, če se socialne okoliščine spremenijo (nova partnerica, ponovna želja po otroku itd.). Pred zamrzovanjem semena je treba opraviti tudi testiranje na spolno prenosljive okužbe. Zamrznjeno seme se hrani pet let. Če si moški želi, da se zamrznjeno seme hrani dlje, se mora o tem v laboratoriju za nadaljevanje hranjenja izreči pred potekom petih let. Stroške testiranja na spolno prenosljive okužbe, zamrzovanja in hranjenja semena krije moški samoplačniško po veljavnem ceniku storitev UKC Ljubljana. Za postopek zamrzovanja semena se naroči na spletni strani www.leonisce.si.

Prošnjo za vazektomijo lahko oddate pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti na Ginekološki kliniki UKCL –https://www.kclj.si/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ginekoloska_klinika/svetovalno_socialna_sluzba_ginekoloske_klinike.

Komisija moškim, ki izpolnjujejo pogoje, vazektomijo odobri, zdravnik pa lahko poseg opravi šest mesecev po odobritvi. Izjemoma lahko komisija prošnjo odobri brez šestmesečnega odložitvenega roka, če za to obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi. Vazektomijo opravi za to usposobljen zdravnik na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika (eNapotnica VZS 2063 Sterilizacija-moški, Diagnoza Z30.2 Sterilizacija).

Vazektomija je ambulantni poseg, ki ga izvajamo v lokalni anesteziji. Na spodnji strani mošnje skozi približno dva centimetra dolg rez izrežemo del semenovoda, prosta konca pa dodatno zatesnimo s šivom. Rano na koži zašijemo z resorbilnim šivom, pacient pa lahko takoj po posegu odide domov.

Po posegu svetujemo nekaj dni izogibanja športnim dejavnostim, spolnim odnosom in težjim fizičnim obremenitvam. Prvih nekaj dni po posegu ob bolečinah priporočamo hladilne obkladke, zdravila proti bolečinam (paracetamol, ibuprofen/nalgesin ali metamizolijev klorid), nošenje oprijetega spodnjega perila. Šivi se razgradijo sami, v večini primerov odpadejo med 10. in 14. dnem po posegu. Če šivi odpadejo prej ali pozneje, kot je predvideno, ni razloga za skrb, če okolica rane ne kaže znakov vnetja oz. niso sočasno prisotne druge težave. Dokler rana ni zaceljena, odsvetujemo kopanje v bazenih ipd., savnanje, britje okolice rane ipd. Bolniški stalež praviloma svetujemo za dan posega.

Prvih nekaj dni po posegu odsvetujemo spolne odnose, nato pa za prva dva meseca priporočamo uporabo dodatne zaščite pred neželeno nosečnostjo (npr. kondom). Dva meseca po posegu in po dvajsetih izlivih se namreč opravi pregled semenskega izliva v androloškem laboratoriju. Če v izlivu ni več prisotnih semenčic, dodatna zaščita od takrat dalje ni več potrebna. V približno 2 odstotkih primerov zaznamo, da semenčice po posegu vztrajajo v izlivu (ob nezaščitenih spolnih odnosih bi spolna partnerica lahko zanosila). V takem primeru se je treba pogovoriti s kirurgom, ki je poseg izvajal, da se dogovorimo o nadaljnjih ukrepih.

Vazektomija ne vpliva na hormonsko stanje pacientov, spolno slo, erekcijo, občutke ob spolni aktivnosti ali orgazem. Izliv je po vazektomiji še vedno prisoten, saj sestoji večinoma iz izločkov žlez semenskih vezikul in prostate. Zmanjšana potenca je praviloma kratkotrajna in povezana s psihološkimi vzroki. Opozarjamo, da vazektomija ne varuje pred prenosom spolno prenosljivih okužb!

Najpogostejši zaplet pri vazektomiji je krvavitev oz. hematom. Manjši hematom pomembnejših težav ne povzroča in niti ne zahteva zdravljenja. Pri večjem hematomu (po naših izkušnjah manj kot odstotek pacientov) svetujemo počitek, zdravila proti bolečinam, hladilne obkladke, le izjemoma ob stopnjevanju težav pa tudi hospitalizacijo in revizijski poseg. Med redkejšimi zapleti so lahko okužba, spermalni granulom, kronični kongestivni epididimitis ali povazektomijski bolečinski sindrom. Poznih zapletov vazektomija praviloma ne povzroča, prav tako ni dokazov, da bi vazektomija povzročala povečano tveganje za maligna obolenja.

Ob zapletih (večja oteklina mošnje, močnejša bolečina v predelu operativne rane, ki vztraja po protibolečinskih zdravilih itd.) svetujemo obisk pri operaterju na Kliničnem oddelku za reprodukcijo na dnevni kliniki v dopoldanskem rednem delovnem času. Zunaj rednega delovnega časa se pregled ob zapletih opravi v urgentni ginekološki ambulanti v urgentnem bloku UKC Ljubljana.

1. Oddaja vloge za sterilizacijo na komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacijo (npr. Komisija prve stopnje za UPN pri Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana).

2. Obravnava prošnje na komisiji za UPN in njena odobritev ter dogovor za termin, ko bo opravljen poseg.

3. Pridobitev eNapotnice pri osebnemu zdravniku za izvedbo vazektomije (VZS: 2063 Sterilizacija – moški; Diagnoza: Z30.2 Sterilizacija; veljavnost: za obdobje šestih mesecev; obseg pooblastil 123).

4. Poseg – vazektomija.

5. Kontrolni laboratorijski pregled izliva za potrditev uspešnosti sterilizacije – najmanj dva meseca po posegu (npr. Androloški laboratorij, Leonišče, Šlajmerjeva ulica 2, Ljubljana – prvo nadstropje, soba 101, ob petkih med 8.30 in 11.30).

Umetna prekinitev nosečnosti (UPN) ali dovoljeni splav je postopek, pri katerem z manjšim operativnim posegom ali posebnimi učinkovinami (»zdravili«) prekinemo nosečnost, preden je plod sposoben za življenje zunaj maternice. To je v večini nosečnosti do 22. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Po veljavni zakonodaji se lahko UPN opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov, šteto od prvega dneva zadnje menstruacije oz. glede na ultrazvočni izvid. Po desetem tednu nosečnosti pa na prošnjo nosečnice o UPN odloča komisija prve oz. druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.

Obstajata dve osnovni metodi UPN – kirurška in z zdravili. Odločitev o načinu UPN je vaša. Naloga vašega izbranega ginekologa ter ginekologa, ki bo izvedel postopek UPN, je, da vas seznanita s prednostmi in slabostmi enega in drugega postopka.

Potrebujete napotnico za UPN, ki jo izda izbrani ginekolog. Pred izdajo napotnice bo ginekolog opravil ginekološki in ultrazvočni pregled. Tako se potrdi ne samo nosečnost, temveč tudi trajanje nosečnosti po tednih. Na UPN je treba s seboj prinesti še originalni izvid krvne skupine, ki je potreben za potrditev krvne skupine. Če izvida nimate, je treba oddati kri za določitev krvne skupine.

Za UPN se lahko naročite pri Svetovalni socialni službi Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Ženskam so na voljo vsak delovni dan med 8.00 in 14.00:

1. osebno: na naslovu Šlajmerjeva ulica 3a, 1000 Ljubljana (babiška šola),
2. po telefonu: 01 522 61 32, 01 522 62 78 in 01 522 62 79,
3. po elektronski pošti: svet.soc.sluzba.gk@kclj.si.

Socialna služba določi vaš termin za UPN, na katerega vas tudi naroči. Po dogovoru s socialno delavko se pri njih lahko oglasite tudi na posvet na zgoraj navedenem naslovu. Več podatkov o Svetovalni socialni službi najdete na spletni strani:

https://www.kclj.si/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ginekoloska_klinika/svetovalno_socialna_sluzba_ginekoloske_klinike

Svetovalna socialna služba se nahaja v »babiški šoli«, to je na naslovu Šlajmerjeva ulica 3a, 1000 Ljubljana. Babiška šola je lesena, temnorjava stavba nasproti Kliničnega oddelka za reprodukcijo (Stara porodnišnica, Šlajmerjeva ulica 3). Stavbi loči parkirišče – ko ste pri vhodu v Staro porodnišnico, je stavba babiške šole ravno nasproti vas.

Če nimate izbranega ginekologa, je treba poklicati v ginekološko ambulanto najbližjega zdravstvenega doma in prositi za pregled pri ginekologu, ker ste noseči, imate težave in prosite za pregled v najkrajšem možnem času.

Osebnega ginekologa lahko izberete tudi na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. Ginekološke ambulante na primarni ravni se nahajajo v Leonišču, Šlajmerjeva ulica 2, 1000 Ljubljana. Ambulante se izvajajo v popoldanskem času ob doplačilu v skladu s Pravili zdravstvenega zavarovanja po ceniku: https://leonisce.si/pdf/leonisce_cenik_22.pdf.

Naročanje poteka na tri načine:

1. po spletu: https://leonisce.si/narocanje.html,
2. po telefonu: 01 433 80 27 ali 01 231 11 63, vsak delovni dan med 8.30 in 12.30,
3. osebno: Leonišče, Šlajmerjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, na vstopni točki poveste, da bi se radi naročili na preventivni ginekološki pregled.

Če nimate izbranega ginekologa in nimate zadostnih finančnih sredstev za doplačniški/samoplačniški pregled, se lahko takoj obrnete na Svetovalno socialno službo. Socialna služba vas bo napotila v ambulanto za nezavarovane.

Mladostnice po 13. letu starosti si lahko same izberejo osebnega ginekologa in na posvetu oz. pregledu ni potrebna prisotnost staršev. Po zakonu velja, da obveščanje staršev oz. skrbnikov mladostnic v tem primeru ni potrebno, saj je to pravica vsake razsodne ženske.

Posegi UPN zaradi neželene nosečnosti do desetega tedna potekajo na dnevni kliniki Kliničnega oddelka za reprodukcijo, Šlajmerjeva ulica 3, Ljubljana.

Dnevna klinika se nahaja na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike na naslovu Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Najprej se je treba zglasiti v sprejemni pisarni, ki se nahaja v pritličju. Ko vstopite v stavbo, greste po stopnicah in zavijete levo skozi steklena vrata. Na desni strani je sprejemna pisarna. V sprejemni pisarni predložite kartico zdravstvenega zavarovanja ter napotnico (ali št. napotnice, če imate napotnico v elektronski obliki). Iz sprejemne pisarne vas bodo napotili na dnevno kliniko v prvo nadstropje. Iz sprejemne pisarne greste naravnost v glavno avlo in po stopnicah v prvo nadstropje. V prvem nadstropju greste desno po hodniku do konca. Pred vami bodo steklena drsna vrata, skopite skozi njih in ste že v čakalnici dnevne klinike. Počakate, da pride medicinska sestra in vas vpiše.

Na dnevni kliniki bo najprej v zasebnem prostoru opravljen individualni posvet z diplomirano medicinsko sestro in nato z zdravnikom. Pogovorili se boste o vaši splošni in ginekološki anamnezi, o možnostih UPN in o možnostih kontracepcije v prihodnje. Medicinska sestra in zdravnik odgovorita na vsa vaša vprašanja in vam razložita natančen potek UPN, za katero se boste odločili. Pred začetkom postopka bo zdravnik opravil ultrazvočni pregled, da še enkrat potrdi nosečnost.

Če ste se odločili za UPN z zdravili, je postopek opravljen v nekaj dneh. Pri kirurški metodi, pri kateri je potrebna anestezija, pa je zaradi organizacije anesteziološke službe lahko treba počakati kakšen dan več.

V Sloveniji je strošek za postopek UPN krit iz zdravstvenega zavarovanja – ženska nima dodatnih stroškov.

Lahko, vendar je v tem primeru postopek UPN plačljiv. Cena UPN z zdravili na Ginekološki kliniki je približno 250 €, cena UPN s kirurškim posegom pa približno 700 €.

Stopite v stik s Svetovalno socialno službo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Pri njih je treba oddati vlogo oz. prošnjo za UPN po desetem tednu nosečnosti. Vlogo bo obravnavala komisija prve stopnje za UPN, ki zaseda vsak torek in na katero ste praviloma osebno vabljeni. Komisije prve stopnje za UPN so organizirane na vseh ginekološko-porodniških oddelkih bolnišnic. Če komisija prve stopnje prošnjo za UPN zavrne, lahko vložite ugovor pri komisiji druge stopnje za UPN, ki deluje na Ginekološki kliniki in ki mora o tem odločiti v sedmih dneh. Vloga za komisijo druge stopnje za UPN se ravno tako vloži pri Svetovalni socialni službi Ginekološke klinike.

Z uporabo zdravil v obliki tablet se izognete kirurškemu posegu in s tem splošni anesteziji. UPN z zdravili je v zelo zgodnji nosečnosti učinkovitejša kot kirurška metoda, je pa tudi metoda izbire pri ženskah z nepravilno obliko maternice (prirojene nepravilnosti ali miomi), pri tistih z ozkim kanalom materničnega vratu in pri ženskah po posegih na materničnem vratu.

UPN z zdravili traja dalj časa, od dva do tri dni, saj mora od zaužitja prve tabletke do drugega dela postopka, ko se tabletke aplicirajo v nožnico, miniti 36–48 ur. Ko začnejo tabletke učinkovati, se začne maternica krčiti. Krči so boleči, zato pacientka prejme ustrezno protibolečinsko terapijo. Nekatere ženske navajajo slabost in bruhanje. UPN z zdravili se manj priporoča ženskam, ki izključno dojijo, ker se uporabljena zdravila izločijo v materino mleko in so v njem prisotna med postopkom.

Previdnost pri uporabi zdravil za UPN je potrebna, če imate znano alergijo na zdravila, hujšo obliko astme oz. neurejeno astmo, visok krvni tlak, hudo anemijo, srčno aritmijo, zmanjšano delovanje jeter ali ledvic in nekatera druga redka obolenja. Zato se pred posegom posvetujte z zdravnikom, in če obstajajo omejitve za ta način UPN, vam bo svetoval kirurško prekinitev nosečnosti.

Postopek poteka v dveh delih. Na prvi del postopka se tisti dan, ko ste naročeni, zjutraj zglasite na dnevni kliniki Kliničnega oddelka za reprodukcijo, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Postopek sprejema na oddelek je opisan v razdelku z naslovom »Kaj je dobro vedeti o umetni prekinitvi nosečnosti«. Na dnevni kliniki bo v zasebnem prostoru najprej opravljen individualni posvet z diplomirano medicinsko sestro in nato z zdravnikom. Pred začetkom postopka bo zdravnik opravil ultrazvočni pregled, da še enkrat potrdi nosečnost. Nato prejmete prvo tabletko, ki jo zaužijete s požirkom vode. Tabletka vsebuje mifepriston, snov, ki ustavi delovanje progesterona (hormona nosečnosti) v telesu. Z zaužitjem tabletke se začne postopek UPN, ki ga ni več mogoče ustaviti. Nato odidete domov z navodilom, da se na dnevni kliniki spet zglasite čez 36–48 ur. V tem času se lahko pojavijo krvavitev iz nožnice ali krči, ki so podobni ali močnejši od menstruacijskih, slabost in bruhanje, glavobol, lahko pa sploh ni nobenih znakov. Ob močni krvavitvi iz nožnice se nujno zglasite na dnevni kliniki, po 15. uri pa v urgentni ginekološki ambulanti Univerzitetnega kliničnega centra (Urgenca, Bohoričeva ulica 4, 1000 Ljubljana).

Na drugi del postopka pridete na dnevno kliniko 36–48 ur po zaužitju prve tabletke. Pridete tešči, kar pomeni, da najmanj šest ur pred posegom ne smete zaužiti hrane ali tekočine. Takrat se vnovič pogovorite z zdravnikom. Prejeli boste zdravilo mizoprostol, ki je sintetični prostaglandin in ki povzroča krčenje maternice ter širjenje in mehčanje materničnega vratu in s tem izločitev nosečnosti. Po potrebi dobite tabletke mizoprostola z navodili za domov. Lahko pa, če želite, celotni drugi del postopka opravite doma po navodilih, ki jih boste prejeli ob prvem delu postopka.

V 3–5 odstotkih je ta metoda neuspešna in je treba umetno prekinitev nosečnosti dokončati kirurško v splošni anesteziji.

Kot pri vsakem posegu lahko pri posameznih primerih nastanejo zapleti. Pogostost zapletov je v neposredni povezavi z višino nosečnosti. Zapleti so lahko zgodnji ali pozni, če se pojavijo nekaj dni po posegu. Med zgodnje zaplete spadajo večje krvavitve, nepredvidene reakcije na zdravila, nepopolno izpraznjenje maternične votline. Pozni zapleti se kažejo kot močnejše in daljše krvavitve, vnetje maternične sluznice in/ali materničnih priveskov. Vsi ti zapleti so zelo redki in se pojavljajo pri 1–2 odstotkih žensk. Težji zapleti so še bistveno redkejši.

Če postopek poteka brez težav, ste že istega dne odpuščeni domov, načeloma po 14. uri.

Po UPN lahko nekaj dni še rahlo ali zmerno krvavite oz. opazite krvavkast izcedek. Čutili boste tudi blage krče, ki so posledica zmanjševanja maternice. Po UPN vam pripada bolniški stalež, načeloma 5–7 dni. To zapišemo v odpustnico, ki jo prejmete ob odhodu domov. Na osnovi zapisanega v odpustnici vam lahko izbrani splošni zdravnik predpiše bolniški stalež. Med bolniškim staležem je potreben počitek. Dovoljena so lažja vsakodnevna opravila. Spolni odnosi in kopanje so prepovedani ves čas, dokler še krvavite oz. imate krvavkast izcedek, najmanj pa 14 dni. Podrobna navodila boste dobili na oddelku, na katerem je bila opravljena UPN oz. v odpustnem pismu. Do kontrolnega pregleda pri izbranem ginekologu, ki je praviloma od dva do tri tedne po posegu ali po prvi menstruaciji od štiri do šest tednov po posegu, vam spolne odnose odsvetujemo. Za učinkovito kontracepcijo se čim prej dogovorite z izbranim ginekologom.

Nemudoma morate k svojemu ginekologu ali dežurnemu ginekologu v urgentno ginekološko ambulanto Univerzitetnega kliničnega centra (Urgenca, Bohoričeva ulica 4, 1000 Ljubljana), če:

• imate povišano telesno temperaturo,
• se pojavijo močnejše bolečine v spodnjem delu trebuha,
• močno krvavite,
• nenadoma izgubite zavest,
• krvavite več kot 10 dni po UPN.

Na dan posega se je treba zjutraj zglasiti na dnevni kliniki Kliničnega oddelka za reprodukcijo, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Sprejem na oddelek je opisan v razdelku z naslovom »Kaj je dobro vedeti o umetni prekinitvi nosečnosti – splavu«. Za poseg morate biti na tešče, to pomeni, da najmanj šest ur pred posegom ne smete zaužiti hrane ali tekočine. Poseg se izvede v operacijski dvorani v splošni anesteziji, tako da protibolečinska zdravila prejemate v žilo in ob tem zaspite. Ginekolog izvede poseg tako, da razširi maternični vrat in s cevko izsesa vsebino maternice. Poseg je zaradi splošne anestezije popolnoma neboleč in traja približno 15 minut. V zgodnji nosečnosti se UPN lahko izjemoma opravi tudi brez anestezije. Taki UPN pravimo endometrijska aspiracija.

Kirurška prekinitev nosečnosti traja manj časa, za sam poseg potrebujemo približno 15 minut, ženska pa isti dan zapusti bolnišnico. Poseg je manj boleč kot nekirurški postopki in je primeren tudi za doječe ženske, ki dojenje prekinejo samo za čas, ko so v bolnišnici.

Kirurška prekinitev nosečnosti traja manj časa, za sam poseg potrebujemo približno 15 minut, ženska pa isti dan zapusti bolnišnico. Poseg je manj boleč kot nekirurški postopki in je primeren tudi za doječe ženske, ki dojenje prekinejo samo za čas, ko so v bolnišnici.

Čeprav je poseg kratek, je to vseeno kirurški poseg, ki zahteva splošno anestezijo. Poseg je manj priporočljiv pri ženskah z nepravilno obliko maternične votline (prirojene nepravilnosti ali miomi), pri tistih z ozkim kanalom materničnega vratu in pri ženskah po posegih na materničnem vratu.

Kot pri vsakem posegu lahko v posameznih primerih nastanejo zapleti. Pogostost zapletov je v neposredni povezavi z višino nosečnosti. Zapleti so lahko zgodnji (ob posegu) ali pozni (pojavijo se nekaj dni po posegu). Med zgodnje zaplete spadajo zapleti zaradi anestezije, poškodba materničnega vratu, poškodba maternice (predrtje), večja krvavitev, nepopolno izpraznjenje maternične votline. Pozni zapleti se kažejo kot močnejše in daljše krvavitve, vnetje maternične sluznice in/ali materničnih priveskov. Vsi našteti zapleti so zelo redki in se pojavljajo pri 1–2 odstotkih žensk. Težji zapleti so še bistveno redkejši.

Če poseg poteka brez zapletov, ste že isti dan odpuščeni domov, štiri ure po posegu.

Po UPN lahko nekaj dni še rahlo ali zmerno krvavite oz. opazite krvavkast izcedek. Čutili boste tudi blage krče, ki so posledica zmanjševanja maternice. Po UPN vam pripada bolniški stalež, načeloma 5–7 dni. To zapišemo v odpustnico, ki jo prejmete ob odhodu domov. Na osnovi zapisanega v odpustnici vam lahko izbrani splošni zdravnik predpiše bolniški stalež. Med bolniškim staležem je potreben počitek. Dovoljena so lažja vsakodnevna opravila. Spolni odnosi in kopanje so prepovedani ves čas, dokler še krvavite oz. imate krvavkast izcedek, najmanj pa 14 dni. Podrobna navodila boste dobili na oddelku, na katerem je bila opravljena UPN, oz. v odpustnem pismu. Do kontrolnega pregleda pri izbranem ginekologu, ki je praviloma od dva do tri tedne po posegu ali po prvi menstruaciji od štiri do šest tednov po posegu, vam spolne odnose odsvetujemo. Za učinkovito kontracepcijo se čim prej dogovorite z izbranim ginekologom.

Nemudoma morate k svojemu ginekologu ali dežurnemu ginekologu v urgentno ginekološko ambulanto Univerzitetnega kliničnega centra (Urgenca, Bohoričeva ulica 4, 1000 Ljubljana), če:

• imate povišano telesno temperaturo,
• se pojavijo močnejše bolečine v spodnjem delu trebuha,
• močno krvavite,
• nenadoma izgubite zavest,
• krvavite več kot 10 dni po UPN.

Kirurška prekinitev nosečnosti ne povzroča posledic za plodnost, če poteka brez hujših zapletov. To je preizkušena metoda, pri kateri se odstrani tkivo nosečnosti, ob tem se izlušči tudi maternična sluznica, ki se pri ženski, ki je v rodni dobi, ves čas obnavlja. Maternična sluznica se lušči vsak mesec, kar zaznamo kot menstruacijo.