Raziščite najpogostejše vzroke ženske neplodnosti in možnosti zdravljenja, povezane z načrtovanjem družine.
Najpogostejši vzroki ženske neplodnosti
motnje ovulacije, ki so posledica sindroma policističnih jajčnikov (PCOS), popuščanja delovanja jajčnikov ali drugih endokrinoloških bolezni
neprehodni ali okvarjeni jajcevodi
endometrioza
odlaganje zanositve v kasnejša reproduktivna leta
Za plodnost škodljivi dejavniki
Starost je ključni dejavnik, ki vpliva na žensko plodnost. Plodnost zdrave ženske doseže vrhunec v dvajsetih letih, po 30. letu začne postopoma upadati, po 35. letu pa upada zelo hitro. Ženske se rodijo z določenim številom jajčnih celic, ki se tekom življenja zmanjšuje. Poleg tega, se s staranjem slabša tudi kakovost jajčnih celic. Z višanjem starosti se povečuje tveganje za razvoj različnih zdravstvenih stanj, ki negativno vplivajo na plodnost, ko so na primer miomi, endometrioza, nekatera kronična metabolna obolenja.
Telesna teža ima pomembno vlogo pri plodnosti, saj vpliva na hormonsko ravnovesje, ovulacijo, kakovost jajčnih celic in vgnezditev zarodkov. Prekomerna telesna teža povzroča izločanje pomembnih snovi, ki negativno vplivajo na delovanje hormonov, odgovornih za uravnavanje menstruacijskega ciklusa. Debelost je povezana z zmanjšano občutljivostjo telesnih tkiv na inzulin (inzulinska rezistenca), kar vodi v povišano raven inzulina v krvi. Visoke ravni inzulina spodbujajo jajčnike k večji proizvodnji moških spolnih hormonov, kar zmoti ovulacijo. Debelost pomembno negativno vpliva tudi na kakovost jajčnih celic in proces vgnezditve zarodka. Uspešnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo je pri bolnicah s prekomerno telesno težo statistično pomembno nižja.
Prenizka telesna teža lahko povzroči izostanek menstruacije ali neredne menstruacije. Zaradi pomanjkanja hormonov pogosto ne pride do ovulacije, kar znatno zmanjša možnosti za zanositev.
Kajenje tobaka in tobačnih izdelkov ima številne negativne učinke na žensko plodnost. Ti učinki so posledica strupenih snovi v cigaretnem dimu, kot so nikotin, policiklični aromatski ogljikovodiki, ogljikov monoksid in težke kovine, ki škodljivo delujejo na reproduktivni sistem. Strupene snovi v cigaretnem dimu povzročajo oksidativni stres in poškodbe DNK v jajčnih celicah, kar zmanjšuje možnosti za oploditev in povečuje tveganje za kromosomske nepravilnosti pri zarodkih. Kajenje pospešuje rabo foliklov v jajčnikih in tako zmanjšuje rezervo jajčnikov. Poleg tega, zmanjšuje prekrvavitev maternične sluznice, kar negativno vpliva na vgnezditev zarodka. Uspešnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo je pri kadilkah pomembno nižja, kot pri nekadilkah.
Prekomerno uživanje alkohola negativno vpliva na plodnost na več načinov, saj moti delovanje hormonov, poslabšuje kakovost jajčnih celic in vpliva na zdravje reproduktivnih organov. Redno uživanje alkohola je povezano z nerednimi in podaljšanimi menstruacijskimi ciklusi ali celo izostankom menstruacije. Dolgotrajno uživanje večjih količin alkohola lahko vodi v popolno zaviranje reproduktivne funkcije. Alkohol povečuje oksidativni stres in poškoduje DNK v jajčnih celicah in zmanjša kakovost maternične sluznice, kar otežuje uspešno vgnezditev zarodka in povečuje tveganje za spontani splav. Tudi ob zmernem uživanju alkohola (manj kot 7 enot na teden) so opazni negativni učinki na plodnost, čeprav so ti manj izraziti, kot pri večji rabi alkohola. Uspešnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo je pri ženskah, ki uživajo alkohol pomembno nižja v primerjavi z ženskami, ki alkohola ne uživajo. Poleg tega ima alkohol pomembne negativne učinke na nosečnost in razvoj ploda.
Raba prepovedanih substanc, kot so kokain, kanabis, heroin, amfetamini, opiati ipd je povezana z motnjami hormonskega ravnovesja, ovulacije in vgnezditve zarodka. Dolgotrajna uporaba teh substanc je povezana z neredno ali odsotno menstruacijo, anovulacijo, tveganjem za spontani splav ali poškodbe pri plodu.
Pesticidi, težke kovine in endokrini motilci (npr. bisfenol A) prav tako negativno vplivajo na plodnost ter povzročajo epigenetske mutacije v genomu žensk.
Sevanje, zlasti Ionizirajoče sevanje, lahko negativno vpliva na plodnost žensk, saj povzroča poškodbe jajčnikov, jajčnih celic in drugih delov reproduktivnega sistema. Škoda, ki jo povzroči sevanje, je odvisna od vrste sevanja, prejetega odmerka, trajanja izpostavljenosti in starosti ženske ob izpostavljenosti.
Kemoterapija lahko pomembno vpliva na plodnost žensk, saj je usmerjena proti hitro delujočim celicam, kar vključuje tudi celice jajčnikov. Obseg škode je odvisen od vrste zdravil, odmerka, trajanja zdravljenja in starosti ženske v času kemoterapije. Ohranitev reproduktivne sposobnosti je možna z metodami, kot so zamrzovanje jajčnih celic ali tkiva jajčnika pred začetkom kemoterapije. Za ženske, ki želijo ohraniti možnost zanositve po zdravljenju s kemoterapijo, je ključno zgodnje posvetovanje z reproduktivnimi ginekologi.
Nekatere kromosomske nepravilnosti (npr. Turnerjev sindrom), genske mutacije (npr. mutacije FMR1 gena pri fragilnem X sindromu) ali mitohondrijske motnje negativno vplivajo na plodnost. Zgodnje odkrivanje in usmerjeno svetovanje lahko pomembno izboljšata možnosti za uspešno zanositev in rojstvo zdravega otroka.
Priporočila za izboljšanje plodnosti:
načrtovanje nosečnosti v mlajših letih, kadar je to mogoče
ohranjanje zdravega življenjskega sloga (uravnotežena prehrana, vzdrževanje optimalne telesne teže in redna telesna dejavnost)
izogibanje toksinom in škodljivim substancam
izogibanje stresnim dejavnikom
skrb za reproduktivno zdravje z rednimi pregledi in zgodnjim odkrivanjem bolezni, ki vplivajo na plodnost, nosečnost in poporodno obdobje
Kako poteka obravnava ženske v neplodnem paru?
Prvi pregled
Na prvem pregledu v ambulanti za zdravljenje neplodnosti, kamor vas napoti vaš izbrani ginekolog, se boste o težavah z zanositvijo pogovorili s specialistom, ki se ukvarja z neplodnostjo.
Zdravnik vas bo povprašal o vaši dosedanji medicinski zgodovini, morebitnih kroničnih boleznih in zdravilih, ki jih jemljete, rednosti menstruacij, predhodnih operativnih posegih in morebitnih predhodnih nosečnostih. Natančna anamneza nam omogoča, da posumimo na morebitne vzroke za neplodnost.
V večini primerov jo opravimo že ob prvem pregledu v ambulanti za zdravljenje neplodnosti in z njo lahko odkrijemo morebitni vzrok neplodnosti. Z ultrazvokom ocenimo velikost in obliko maternice ter z uporabo 3D-ultrazvoka tudi morebitne razvojne nepravilnosti maternice. Ocenimo tudi zalogo v jajčnikih in morebitno patologijo jajčnikov ali jajcevodov. Če so prisotna bolezenska stanja, za katera vemo, da povzročajo neplodnost, vas bo lečeči specialist napotil na operativno zdravljenje.
Hormonske vrednosti lahko variirajo glede na stres, fizično aktivnost, spalni ritem in fazo cikla; zato je pomembno, da upoštevate navodila za pripravo. Kri morate oddati med 3. in 6. dnem menstrualnega ciklusa. Če v vmesnem času do našega pregleda ne dobite menstruacije in preiskave ne morete opraviti, vas naprošamo, da na prvi pregled vseeno pridete. Odvzem krvi poteka v Laboratoriju Poliklinike v Ljubljani (Njegoševa 4, 1000 Ljubljana) vsak delovni dan med 7.30–14.00. S seboj prinesite zdravstveno kartico in naročilnico, ki jo prejmete pred obravnavo pri nas. Na odvzem krvi se ni potrebno naročiti, pred odvzemom ni potrebno biti tešč.
Kri je najprimerneje oddati v jutranjem času. Odvzem naj poteka med 7. in 9. uro, optimalno, da se kri odvzame 1–2 uri po prebujanju. Pred odvzemom se izogibajte telesnemu naporu, stresu in stimulaciji bradavic ter počivajte 15–30 minut, saj lahko ti dejavniki zvišajo raven nekaterih hormonov. Če jemljete zdravila, ki lahko vplivajo na hormonske vrednosti, o tem obvestite osebje laboratorija.
Nadaljevanje diagnostike in zdravljenja neplodnosti
Ob prvem pregledu v ambulanti za zdravljenje neplodnosti se bo vaš lečeči specialist glede na anamnezo, hormonski status, izvid ultrazvočne preiskave in partnerjevo seme odločil za nadaljnje, individualno prilagojene preiskave in postopke.
Če je ženska mlajša od 38 let in je partnerjevo seme normalno, se lahko odločimo za preiskavo, s katero na minimalno invaziven način preverimo prehodnost jajcevodov. Test se imenuje histerosonosalpingografija (HSSG). Pri tej preiskavi v maternično votlino vbrizgamo kontrastno sredstvo, ki je vidno z običajno ultrazvočno sondo. Preiskava se izvaja ambulantno, brez anestezije. Takoj po koncu preiskave je preiskovanka odpuščena domov.
Če z ultrazvočno preiskavo ugotovimo prisotnost bolezenskih sprememb na rodilih, ki dokazano vplivajo na zmožnost zanositve oz. nosečnost, se odločimo za operativno zdravljenje le-teh. Na našem oddelku izvajamo histeroskopske in laparoskopske posege.
Če menstruacijski ciklusi niso redni in je partnerjevo seme normalno, vam lahko predpišemo zdravila za spodbujanje ovulacije (Femara, Duinum). Odziv jajčnikov na zdravila spremljamo z ultrazvočno preiskavo.
Kadar z drugimi oblikami zdravljenja do nosečnosti ni prišlo po naravni poti ali zanositev po naravni poti ni mogoča, vas napotimo na postopke OBMP. Par, ki se z zdravnikom dogovori za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, potrebuje izvid preiskav na spolno prenosljive bolezni.